15. Iztok Osojnik - Teksti nevednosti Ferdinanda Pločnika

"Inspirativnih jeder Osojnikove poezije je več; mednje vsekakor sodijo literarni izrastki študentske subkulture, ki se _x000D_ je oblikovala sredi sedemdesetih, odmevi slovenski literarnih neo avantgard, posebej Šalamunove poetike, želja po _x000D_ izstopu iz tradicije, ki jo pesnik čuti kot (nepotrebno) breme, zavračanje stereotipnih mitov, a tudi vplivi japonske kulture, ki so posledica bivanja na Japonskem (tu se Osojnikovo razumevanje razmerja med evropskim in japonskim načinom mišljenja presenetljivo približuje poetičnim spoznanjem Vladimirja Kosa). Svetovljanstvo je zagotovo ena od stalnic Osojnikove poezije, sledimo mu lahko od skoraj dokumentarističnih vložkov pa vse do meditativne refleksije.« Zbirki Teksti nevednosti Ferdinanda Pločnika (1982) in Teksti o odgovornosti za ime konstruktivne anarhistke Melinde Mlakar-Pločnik (1984) sta del avtorjevega ludističnega obdobja, »ki ga zaznamuje odkrit posmeh in ironizacija sleherne institucionalne povezanosti 'čiste' poezije z institucijami /…/« Tudi naslednje Osojnikove zbirke so izzivalne, avtor se izmika normam in omejevanju jezika ter tem, pluje med realnim in sanjskim, ponekod je kruto realističen, drugje ezoterično poduhovljen."_x000D_ (Anja Sedej: Pesništvo Andreja Žigona v primerjalnem kontekstu (diplomsko delo pri dr. Matevžu Kosu, 2011)